Miha Erič izhaja iz družine, v kateri sta oba starša likovna ustvarjalca, in morda tudi zato ni nenavadno, da se je še sam odločil stopiti po umetniški poti. Pri prvih samostojnih ustvarjalnih korakih si je mladi diplomant akademije izbral grafiko za svoje poglavitno izrazno sredstvo. Začel je kar z najstarejšimi tehnikami visokega tiska, z lesorezom in bakrorezom, in tema dodal sodobnejši linorez. Ob razstavi Lesorez na Slovenskem (1970) je njen avtor Lojze Gostiša navedel, da se lesorezni odtisi na Slovenskem v taki ali drugačni obliki pojavljajo že več kot štiri stoletja. Danes je to že blizu pol tisočletja. In to, kar je v Eričevem likovnem ustvarjanju najbolj zanimivo, je, da poskuša s svojimi grafičnimi listi še vedno slediti tistim najbolj žlahtnim vrednotam te prvobitne oblike grafične umetnosti. Iskreno spoštovanje njenega bogatega izročila je mladega avtorja sprva navdušilo za izražanje v enobarvni, črno-beli grafični govorici, v novejšem obdobju pa se je odločil še za ročno koloriranje odtisov in tudi to je lahko povzel iz stoletja stare grafične preteklosti. Že v srednjem veku so lesorezne odtise barvno dogradili z akvarelnimi barvnimi toni. Spoštovanje te najžlahtnejše tradicije in iskanje ustreznega izraza v sedanjem času je Miha Erič dopolnil z razvojem lastne ikonografije, ki temelji na raznolikosti tem, od sorazmerno realistično zasnovanih podob pokrajine, prek romantično zasanjanih motivov, ki se pojavljajo v fantazijskih krajinskih predelih, do nadrealistično naglašene motivike.
Miha Erič rad prizna, da ga navdušuje narava s svojimi slikovitimi krajinskimi predeli in da mu pogledi na arhitekturne ostanke v obliki ruševin vzbujajo razmišljanje o minljivosti. Ob vsem tem vizualnem bogastvu se mu kar sama po sebi spontano odpirajo nova likovna videnja in »uprizoritve«. Rad se zasanja med opazovanjem po nebu plavajočih oblakov, navdušuje in hkrati izziva ga poigravanje svetlobe, ki prodira skozi goste krošnje dreves, in ko se mu v glavi nenadoma porodi nov motiv, ga takoj skicira in že ima pripravljeno predlogo za naslednjo grafično podobo. Zagotovo v njej odigra eno najpomembnejših vlog nenavadna svetloba, ki prodira skozi pokrajino in oblike v njej ter že sama po sebi ustvarja svojevrstno dramatično razpoloženje. Ob Eričevih grafikah me spreletava občutek, da se vse dogaja nekje na prehodu iz dneva v noč ali obratno – iz nočne tišine v bučen nastop dneva. Grafični ustvarjalec premišljeno gradi vsak motiv zase, največkrat v enem samem neprekinjenem loku. Osnovno površino matrice, iz katere z dleti izreže prvine motiva, prevleče s črno barvo tako, da pri izrezovanju motiva sproti nadzira gradnjo svetlih predelov kasnejšega grafičnega odtisa. Z dleti torej »brska« po teh temnih globinah in iz njih lušči vse tisto, kar je v pokrajini s svojimi žarki zarisala svetloba. Izza oblakov, ki drvijo v neznano, se v prostor poganjajo odločni žarki, ki izrisujejo podobe Eričevega notranjega in zunanjega motivnega sveta. Vse se dogaja v enem samem dramatičnem loku, ki motiviki podarja potrebno napetost.
Nič čudnega ni, če nenadoma naletimo na grozljive prizore s »konca« sveta. Miha Erič pravi, da ga strah pred neznanim v svetu navdihuje in hkrati spodbuja k likovnemu izpovedovanju. Kakor je zanj vsebinski svet »plod« njegovih sanj, tako je formalni jezik njegove grafične umetnosti izpeljan iz reda natančnih rezov, s katerimi v temini odkriva svetle podobe sveta in njegove številne obraze. Nenavaden razpon Eričevih tem nam da misliti, da avtor izjemno tankočutno razkriva tako svoje zavestno kot tudi podzavestno motivno bogastvo. Ni nenavadno, da ga zanima stara kmečka arhitektura in njene etnološke posebnosti; ni nenavadno, da v njegov konkretni svet priletijo vesoljska plovila; in ni nemogoče, da med krili orjaškega hrošča zraste bizarno mesto. Erič je fantast, ki premaguje ovire med znanim in neznanim ter svoja nenavadna videnja z izjemno osebno obarvano grafično govorico pred nas postavlja z namenom, da bi v njih odkrivali njegova na »skrivaj vložena« likovna sporočila.
Iztok Premrov
Vabljeni na ogled razstave vse do začetka avgusta.
